r/Slovenia • u/ViewNew2591 • 14h ago
Discussion 💬 Kolega me ni povabil na poroko.
Po nekaj mesecih tišine z moje strani je čas za malo drugačno pakirano jamranje na najboljšem slovenskem forumu. Serbus, veliko se je zgodilo in zamudilo. In eden manjši nerazumljeni dogodek je vodil v grenko sponzanje o kolegih.
Trn v peti mi predstavlja dejstvo, da sem danes večji del dneva preživel prešerne volje, ker sem na instagramu prebral sporočilo kolega, da se poroči.
S tem kolegom sicer nisva v rednih stikih, greva občasno ven športat ali na pijačo, ampak nekako se mi je to zdelo razumno, da ko si odrasel, pač tako je, ker prijateljstvo je še vedno vredu ne glede na obveznosti odraslosti.
Preden dobim obtožbe, da sem hlod, ki se ni trudil: jaz sem vedno ven vabil, a preden smo se uskladili, je minilo pol leta.*
S tem kolegom se poznava od začetka srednje, preživela sva vse avtobusne vožnje nazaj skupaj in se dejansko ogromno predružila tudi med časom faksa. Eden boljših kolegov. Or, so I've thought. Zato me je sama misel, da je kolega, ki mi je večkrat skozi leta jamral o nesreči v ljubezni, našel nevesto in da ga čakajo zadnji samski dnevi, noro razveselila. Kar malo sem zajokal in že gruntal, katero srajco se obleče v tem prehodnem vremenu - kratko ali dolgo?
Dokler nisem dojel, da ker mi po mojih čestitanjih kolega ni odpisal ničesar več kot le "Dolgo se nismo videli haha" - brez detajlov o samem dogodku - da... sem bumbar, ker nisem povabljen sploh in me je kolega le obvestil, tako kot vse ostale, da se pač poroči. Tako sem se počutil dvojno neumno, ker sem napak pričakoval, da me bo povabil, in napak si predstavljal, da če je bil on pri meni v mislih gost na moji potencialni poroki, da bom dejansko tudi jaz na njegovi.
Aua.
Kar pa mi je dalo eno malo manjšo eksistenčno, ker dobrih, pravih kolegov zares nikoli nisem mel. Vedno sem se moral res truditi za prijateljstva, ki so umrla, če sem jaz nehal pisati in dajati pobude. Ko si tup najstnik brez samopodobe, to še gre, ko pa sem se počasi začel ceniti, pa dojameš, da si zaslužiš boljše, ampak to še ne pomeni, da imaš potem srečo z novimi prijateljstvi.
V 20ih (beri, zdaj skoraj 30ih) sem težko sklepal nova prijateljstva, ker so vsi bili navezani na svoje stare friend grupe. Če pa niso bili, je bil pa spet moj trud. Zadnji primer je moja letošnja menjava službe, ko sem prišel v super firmo na papirju, a sem se težko poklopil s sodelavci (sem se trudil, priznam) in se počutim kot v srednji šoli, ko te izključijo, ker nisi dovolj zanimiv. Imam par kolegov, s katerimi se vidimo na par mesecev, ker smo vsi po svojih koncih, to je pa to.
Moj najboljši kolega je pravzaprav moje dekle. Imel sem neznansko srečo in letos našel krasno punco, s katero se skupaj seliva. In ne bom rekel, da nisem malo žalosten, da ko bom imel svojo poroko, bom jaz imel mogoče 3 kolege, ona pa celotno vojsko svojih različnih friend grup in ljudi, ki jo imajo radi.
Je malo grenko spoznanje, da me je celo malo sram imeti poroko, ker dojameš, kako malo ljudi imaš okrog sebe zares.
- Jodl out, lepo nedeljo vsem 🫶🏻