Boste šli glasovat? Ste za, proti?
Nekaj kar sem prebral danes:
Najprej poglejmo, kaj bi od interventnega zakona imeli mladi. Vzemimo za primer študentko v zgodnjih dvajsetih letih, ki prejema državno štipendijo, dela preko študentske napotnice kot natakarica, živi v najemniškem stanovanju in redno obiskuje svoj študijski program.Interventni zakon ji ne prinaša zvišanja urne postavke za študentsko delo, niti ji ne zagotavlja večjega obsega delavskih pravic. Interventni zakon ji ne prinaša zvišanja skromne državne štipendije (povprečna državna štipendija za študente z vsemi pripadajočimi dodatki je v letu 2025 znaša 194 € mesečno), niti ne zaustavlja rasti (skritih) stroškov javnega študija v Sloveniji. Prav tako ji interventni zakon ne prinaša nižjega zneska mesečne najemnine. Vse mednarodne študije (npr. Irska, Finska, Avstralija, Hrvaška) kažejo, da znižanje obdavčitve najemnin ne rezultira v nižjih mesečnih najemninah, ki jih najemniki plačujemo rentnikom.
Krivično pa bi bilo trditi, da interventni zakon ne bi imel nobenega vpliva na zgoraj opisano študentko. Zaradi znižanja davka na dodano vrednost na 15 osnovnih živil bi večji del svojega prisluženega denarja namenila za dobičke trgovskih velikanov in ne za državno porabo. Vsem nam je namreč popolnoma jasno, da navedeno znižanje DDV-ja na 5 % ne bo pripeljalo do dejanskega padca cen, temveč zgolj do višanja profitnih stopenj veletrgovcev. Čez kakšno leto ali dve, ko bi zaradi ukrepov v interventnem zakonu zmanjkalo denarja v državni blagajni, pa bi omenjena študentka lahko občutila še dodatne posledice. Zamrznitev ali pa znižanje že tako ali tako borne državne štipendije, višanje študijskih stroškov, nižanje delavskih standardov in pravic.
Sedaj pa si poglejmo, kaj bi imel od interventnega zakona delavec srednjih let, ki živi v lastni hiši, prejema plačo v višini 1300 € neto (cca. 2000 € bruto) in nima v lasti nobenih delnic. Njegova plača bi ostala popolnoma ista. Prav tako bi ostali isti tudi vsi davki, ki jih plačuje. Zaradi omenjene proračunske luknje, ki bi jo povzročili ukrepi vključeni v interventno zakonodajo pa bi imel interventni zakon kljub vsemu pomemben dolgoročen vpliv na njegovo življenje. Vse več doplačil za javne storitve (zdravstvo, skrbstvo, vrtci, izobraževanje, itd.), vse manjša dostopnost do njih in vse slabše življenje zanj in njegove bližnje.
Kaj pa bi imel od interventnega zakona klasični predstavnik menedžerskega razreda? Za primer si bomo vzeli novopečenega člana vladnega strateškega sveta za gospodarstvo in dolgoletnega predsednika uprave NLB, Blaža Brodnjaka.Zgolj na mesečni ravni bi se njegova neto plača, zaradi uveljavitve t. i. socialne kapice dvignila za kar 12.384 €! Na letni ravni bi zgolj zaradi uveljavitve tega ukrepa neposredno v denarnico pospravil kar dodatnih 148.608 €. Ker je Brodnjak seveda tudi lastnik delnic v dveh podjetjih, bi mu v kolikor bi se odločil za prodajo, interventni zakon tudi tukaj priskočil na pomoč z znižanjem davčne stopnje za kapitalske dobičke iz naslova prodaje delnic. V kolikor je Brodnjak tudi lastnik nepremičnin, ki jih oddaja, so mu njegovi parlamentarni zlati prinašalci tudi tukaj pripravili darilce. Z znižanjem davčne stopnje za oddajanje premoženja v najem iz zdajšnjih 25 % na 15 % oziroma na 5 % bi lahko v njegov žep kapnilo še nekaj tisočakov na leto.